Vljudno vas vabimo na tretji koncert Sakralnega abonmaja, na katerem bomo skozi motete Jakoba Handla – Gallusa prisluhnili zgodbi odrešenja od oznanjenja preko adventnega pričakovanja do skrivnosti, ki se je v božični noči dotaknila zemlje in jo napolnila z upanjem in ljubeznijo.
Komorni zbor glasbene matice Ljubljana pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika bo program prepletel z uglasbitvami antifone Ubi caritas et amor slovenskih skladateljev Nataše Kocjančič, Andreja Makorja, Tilna Slakana in Federice Lo Pinto. Koncert bodo dopolnile pesmi iz srednjeveških zbirk v izvedbi ansambla za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga umetniško vodi Janez Jocif.
Koncert bo v petek, 12. decembra 2025, ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani.
Vstopnine ni, veseli pa bomo prostovoljnih prispevkov.
Vljudno vabljeni!
PROGRAM:
Liber Usualis ǀ Graduale Romanum
UBI CARITAS ET AMOR
Kodeks Montpellier, 13. stoletje
ALLE PSALLITE CUM LUYA
Jacobus Handl – Gallus (1550–1591)
ECCE VIRGO PRUDENS (OM: 4/31)
SANCTA ET IMMACULATA VIRGINITAS (OM: 4/37)
BEATA ES, VIRGO MARIA (OM: 4/68)
Alfonso X. El Sabio (1221–1284)
SANTA MARIA AMAR, Cantigas de Santa Maria, št.10
Tilen Slakan (1993)
UBI CARITAS ET AMOR
Jacobus Handl – Gallus (1550–1591)
LAETAMINI CUM JERUSALEM (OM: 1/5)
RORATE COELI DESUPER (OM: 1/10)
O SAPIENTIA QUAE EX ORE ALTISSIMI (OM: 1/17)
Anonymus, Anglija 14.–15. stoletje
ECCE QUOD NATURA
Andrej Makor (1987)
UBI CARITAS ET AMOR
Jacobus Handl – Gallus (1550–1591)
FACTA EST CUM ANGELO MULTITUDO (OM: 1/43)
MIRABILE MYSTERIUM (OM: 1/54)
Anonymus, 16. stoletje
CONGAUDEAT, iz Piae Cantiones (1582)
Nataša Kocjančič (1990)
UBI CARITAS ET AMOR
Anonymus, 14. stoletje
ANGELORUM GLORIAE, tropus-conductus
Federica Lo Pinto (1997)
UBI CARITAS ET AMOR, noviteta
Koncert pripravljamo v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija in bo vključen v program Evroradijskega božičnega dne Evropske zveze radijskih postaj.
KOMORNI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANA sestavljajo pevci, ki sodelujejo pri projektu Gallus – evropski skladatelj. Gre za večplastno zasnovan projekt, s katerim želi Glasbena matica spodbuditi programsko raznovrstnost, zastopanost širšega repertoarja del Jacobusa Handla – Gallusa ter s pomočjo vrhunskih, mednarodno priznanih strokovnjakov zainteresirani javnosti omogočiti širok in odprt dostop do védenja o tem skladatelju, njegovem delu ter izvajalskih praksah druge polovice 16. stoletja. Projekt vključuje koncerte, radijska snemanja ter mojstrske delavnice s priznanimi gallusologi (Marko Motnik, Marc Desmet, Reiner Schneider-Waterberg). Komorni zbor Glasbene matice, ki ustvarja pod umetniškim vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika, oživlja glasbeno dediščino Gallusa in njegovih evropskih sodobnikov ter jo predstavlja slovenski in mednarodni javnosti. V letu 2023 je sestav s koncertom »Odmev preteklosti« nastopil v ciklusu Choregie v Mariboru in v ciklusu Plečnik in a cappella v Ljubljani. Lani pa je s koncertom »Ubi caritas et amor« gostoval v Sakralnem abonmaju v Ljubljani in na mednarodnem festivalu sakralne glasbe v Pordenone.
SEBASTJAN VRHOVNIK velja za enega najbolj priznanih slovenskih zborovskih dirigentov. V tej sezoni je prevzel mesto umetniškega vodja Zbora Slovenske filharmonije. Od leta 2017 je dirigent MePZ Glasbene matice, od lani pa tudi matičinega Komornega zbora. Projektno sodeluje z zborom ARTPhonica iz Avstrije. Je izredni profesor za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ob tem vodi različne zborovodske delavnice doma in v tujini ter nastopa kot član strokovnih žirij na slovenskih in mednarodnih revijah ter tekmovanjih.
Po končani Srednji glasbeni in baletni šoli (splošna teoretska smer, 1997; petje, 2003) se je vpisal na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Z odliko je diplomiral pod mentorstvom Marka Vatovca ter magistriral na Visoki šoli za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu v razredu Johannesa Prinza. V preteklosti je kot gostujoči dirigent sodeloval s Komornim zborom RTV Slovenija, zborom Opere SNG Maribor, Ženskim komornim zborom ČarniCe, Slovenskim otroškim zborom, Zborom Slovenske filharmonije, Koroškim deželnim mladinskim zborom, Zborom Hrvaške radiotelevizije, Komornim zborom DEKOR in Grudnovimi Šmiklami.
Bil je dolgoletni dirigent in umetniški vodja Mešanega in Komornega zbora Akademije za glasbo, Mešanega pevskega zbora Obala Koper, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič, Vokalne skupine Ecce in Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika.
S svojimi zbori je posnel več zgoščenk in dosegel številna prva mesta ter posebna priznanja na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Njegovo koncertno delovanje odlikuje odlično poznavanje vokala in izrazita muzikalnost, njegove interpretacije posebna mehkoba in zlitost zborovskega zvoka.
JANEZ JOCIF je študiral arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Glasbeno se je izobraževal na teoretskem oddelku Srednje glasbene šole in na oddelku za zborovodstvo Pedagoške akademije v Ljubljani. Kot zborovodja je sodeloval s številnimi vokalnimi zasedbami. Posveča se preučevanju izvajalske prakse stare glasbe predvsem v povezavi z upodobitvami glasbenih instrumentov na slovenskih gotskih freskah. Je vodja ansamblov za staro glasbo Capella Carniola in Audite! ter član mednarodnega ansambla Canso.
FEDERICA LO PINTO je pevka in izjemno uspešna skladateljica, ki ustvarja na stičišču eksperimentalne in klasične glasbe. Študirala je kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer končuje magistrski študij pod mentorstvom Uroša Rojka. Kot pevka sodeluje v številnih zasedbah: je altistka Zbora Slovenske filharmonije, mezzosopranistka v Vokalni skupini Gallina, sopranistka mešanega zbora Vikra (dir. Petra Grassi) ter članica mednarodnega ansambla Utopija & Realnost. Je tudi članica novega ansambla Audite!, v katerem nastopa kot pevka in instrumentalistka. Poleg tega je članica umetniškega odbora USCI Irst.
TILEN UDOVIČ je solistično pevsko izobraževanje začel pod mentorstvom Edite Garčević Koželj. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in študij nadaljuje na magistrski stopnji v razredu Matjaža Robavsa. Je prejemnik zlatega in srebrnega priznanja na državnem tekmovanju TEMSIG (2019, 2022) ter tretje nagrade na Tekmovanju v interpretaciji samospevov v Novem mestu (2022). V Ljubljanski Operi je debitiral leta 2019 z vlogo Bertranda v operi Devica Orleanska (Čajkovski), leta 2024 pa je tam uprizoril vlogi Simona ter Amantia di Nicolaa v operi Gianni Schicchi (Puccini). Kot solist in zborist nastopa s priznanimi slovenskimi zbori. Izpopolnjeval se je v interpretaciji samospeva, lani pa je z odliko končal magistrski študij viole pod mentorstvom Emila Cantorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
